Znak tabora

Novo poletje, nov tabor. Letos smo se planinci PD »Dobrovlje« Braslovče, PD Poljčane in PD Vransko že 19. leto zapored odpravili na tedensko bivanje v šotore. Letos smo prikorakali v Podpeco, kjer smo to poletje travnik pri domačiji Mitnek spremenili v čudovit tabor, kjer je letos bivalo 47 mladih planincev in 16 strokovno usposobljenih članov vodstva. Na travniku, bližnji in daljni okolici smo se tako med 23. in 30. junijem namesto koz pasli planinci. Po zadnjem bivanju v Podpeci pred desetimi leti je ta košček narave še bogatejši in še bolj zelen. Tako nas je že ob prihodu pričakal lep taborni prostor z odličnim razgledom na Peco. Tukaj pa seveda nismo kar lenarili, saj smo večino časa imeli zasedenega z raznimi aktivnostmi in pohodi. Čeprav nam je po 4 letih v taboru znova ponagajalo vreme, smo se imeli imenitno. Letos smo že drugo leto zapored imeli tabor brez mobilnikov in ostale elektronike in nikar ne mislite, da je mladim in zagnanim planincem bilo dolgčas – prej obratno! Raziskovali smo okoliške vrhove, nabirali borovnice, odšli na Peco, se osvežili v bazenu, se zabavali, igrali nogomet in odbojko ter še mnogo drugih stvari. Letos smo posebno pozornost namenili izobraževanju mladih planincev, ki so opravljali planinsko šolo. Vsako leto sem ponosen, ko vidim toliko mladih, ki se vsako leto vračajo v tabor in s seboj pripeljejo mlajše brate in sestre, kar pomeni, da jim je prejšnje leto bilo lepo. Teden je hitro minil in tako je za nami je še en čudovito preživet planinski tabor, ki ga seveda ne bi bilo brez krasnih otrok, kar se lahko prepričate na naslednjih straneh.

Po ovinkasti cesti smo prispeli v Matjaževo kraljestvo. Kot je v navadi, je dan minil v znamenju privajanja na enotedensko bivanje v šotorih pod zvezdami. Priprava »spalnice«, spoznavanje okolice in novih prijateljev je izpolnilo prvih nekaj ur ob vznožju Pece. Za piko na i smo se po odličnem razgledu, ki ga je ponudil zibajoči razgledni stolp na Pikovem vrhu, sprostili ob lutkovni predstavi o lisici, sproti pa smo se naučili še pesem o volku. Prireditev ob kresni noči se je spreobrnila v hrupno noč, vseeno pa so nas v spanec zazibale pripovedi o kralju Matjažu. V nedeljo smo se zbudili v lepo jutro, a vseeno nismo odšli na pohod, saj je po poteh v bližnji okolici potekala kolesarska tekma, zato smo ostali v taboru. Hitremu zbujanju je sledila jutranja telovadba. Po prihodu nazaj v tabor nas je čakal zajtrk, kmalu pa tudi izobraževalne delavnice. Učili smo se prve pomoči, pravilne hoje in gibanja med pohodi ter prepoznavanja in preprečevanja nevarnosti, ki nas lahko doletijo. Želodčki so se že oglašali, zato smo odšli na kosilo, sledile pa so ustvarjalne delavnice, kjer smo urejali dnevnike, ustvarjali in pisali razglednice ter prispevke. Po koncu le-teh je po večerji v taboru potekal »šov« ob tabornem ognju, nato pa smo utrujeni odšli spat. V ponedeljkovo jutro smo se zbudili ob zvokih dežnih kapelj, zato smo se namesto na turo po zajtrku odpravili kar na predavanja planinske šole. Tam smo poslušali o vremenoslovju, orientaciji, prehrani in varstvu narave. Po kosilu smo se prepustili ustvarjanju, kjer smo zase in za svoje skrite prijatelje ustvarjali zapestnice, kačje pastirje, ladjice, pošasti za sporočila in odganjalce zlih misli škrata Perkmandeljca. Popoldne smo imeli tudi proslavo ob dnevu državnosti, na kateri smo prisluhnili govornikom in v jezero spustili ladjice, ki smo jih izdelali na delavnicah . Pred večerjo nas je obiskal še gorski reševalec, ki nam je razložil in pokazal pravila oživljanja, nato pa smo se v novo pridobljenih znanjih na lutkah preizkusili tudi sami. Po večerji smo se odpravili na sprehod, na katerem smo srečali škrata Perkmandeljca, ki nam je z zgodbami pričaral pravljično pot v sanje. V torek smo se prebudili v jasno jutro in Peca nam je mahala v pozdrav. Po odličnem zajtrku smo si pripravili nahrbtnike, zavezali planinske čevlje in se odpravili na Peco. Tako polžki kot gamsi smo se proti vrhu odpravili skupaj. Hodili smo po gozdni poti do Tomaževe koče, kjer smo si privoščili počitek in malico. Okrepčani smo se, nato razdelili na polžke, ki so obiskali še votlino kralja Matjaža in gamse, ki smo se odpravili proti vrhu Pece. Na vrhu si je vodnik Rok zaželel striženja in vodnik Joži mu je ustregel. Nismo še dobro zagrizli v sendviče, ko nas je kratka nevihta pregnala z vrha. Prijetno utrujeni in lačni smo prispeli v tabor, kjer so nas polžki presenetili z zelo lepim sprejemom. Po kosilu je sledil kratek počitek, zvečer pa nas je čakal lov na skriti zaklad. Gozdovnice in gozdovniki so nam pripravili lep večerni lov in zaklad se je našel. Oblaki so se zopet začeli zbirati, dež je preprečil prepevanje ob ognju, a v »spalke« smo se skobacali prijetno utrujeni in zadovoljni. Kot po navadi, je sreda rezervirana za izlete. Ob »prelepih« zvokih motorne žage smo se že kmalu zbudili in pojedli okusen zajtrk. Pripravili smo si nahrbtnike in se oblekli v majice tabora, ki smo jih dobili. Avtobus nas je odpeljal najprej v Mežico, kjer smo si ogledali tamkajšnji rudnik. V rudnik smo se zapeljali z rudniškim vlakcem in v spremstvu nekdanjega rudarja nadaljevali ogled po izklesanih rovih. Po ogledu rudnika nas je čakalo še kopanje v bazenu v Ravnah na Koroškem, kjer smo si privoščili pice, nato pa odšli nazaj v naše tedensko domovanje. Dan smo zaključili s preverjanjem znanja na planinskem kvizu, nato pa smo hitro popadali v spalne vreče in zaspali. Po bujenju nismo bili nič kaj dobre volje, saj nam jo je zagodel škrat Perkmandeljc, ki nam je pobral čevlje in jih zvezane pustil v jedilnici. Po iskanju pohodniške opreme smo pojedli okrepčilen zajtrk in začeli še z zadnjimi predavanji za planinsko šolo. Tokrat so bila na vrsti predavanja planinske opreme, planinskih poti, poznavanja gora in gorstev, zgodovine in organizacije planinstva, pozabili pa nismo niti na planinske vrednote. Po vmesni malici in kosilu ter končanih predavanjih smo pričeli s preverjanjem novo pridobljenega znanja na testih za planinsko šolo. Popoldne so sledile zanimive spretnostne igre, v katerih smo zelo uživali. Zvečer nas ni pregnal dež, zato smo ob tabornem ognju imeli nekaj iger, nato pa smo se ob zvokih kitare poveselili in zapeli nekaj pesmi. V petek smo zjutraj že kmalu vstali in odšli na pohod na Petkov in Bisternikov vrh, vračali pa smo se mimo Koče na Pikovem. Po prihodu v tabor je sledilo kosilo in nekaj prostega časa, nato pa smo se preizkusili v orientaciji. Za večerjo smo si privoščili piknik varianto, zvečer pa so sledile poroke. Ob zvokih planiskih melodij smo se zabavali in na žerjavici pekli krompi in banane, nato pa smo še zadnjič odšli v spalne vreče. Po napornem tednu smo si privoščili malo daljši spanec. Po zajtrku smo taborni prostor očistili smeti in pospravili po šotorih. Kmalu je sledil čas za vsakoletni srečelov in planinske krste. Po kosilu smo pričakali naslednjo izmeno, jo pozdravili in se poslovili od našega enotedenskega doma.

Podpeca 2018 *** 23.6. - 30.6.2018 *** Podpeca 2018
Taborni prostor
Taborni prostor
Taborni prostor
Taborni prostor